Televizor se mi upira že kot naprava, še bolj neumno pa se mi zdi gledati kateri koli televizijski program – razen športa. Pa še to je večinoma izguba časa in čas, ko preko MMC spremljam športna tekmovanja, izkoristim še za gospodinjska opravila. Animal Planet, History Channel in podobno poljudno izobraževalni kanali me ne samo dolgočasijo, ampak večinoma tudi znervirajo, ker mi gre na živce, če me ima nekdo za popolnega idiota. Zabavljaških programov tipa FoxNekaj raje sploh ne omenjam, glasbeni programi predvajajo skoraj izključno sranje in praviloma sploh niso več glasbeni. Vrhunec pa so oddaje o poklicih na Discovery Channelu. Poklice predstavljajo tako ,kot da so vsi rudarji, prodajalci rabljenih avtomobilov ali zbiralci starin popolni idioti, ki se skozi življenje privlečejo izključno z zvrhano mero sreče, medtem ko o svojem poslu nimajo najmanjšega pojma. Skrajno ponižujoče ne samo do teh ljudi, ampak tudi do gledalcev. V primerjavi s temi oddajami, ki jih zasledim mimogrede v oštariji, so bili tisti nesposobni izdelovalci chopperjev izpred parih let pravi biseri. Da bi gledal slovenske programe, mi pa sploh ne pride namisel , ker me razne Darje Zgonc in njeni novodobni ponaredki zjezijo še bolj kot golazen, o kateri poročajo.Športne dogodke si praviloma ogledujem v hišnem bufetu, kjer z veseljem ustrežejo mojim željam. Moja edina težava je ata, ob nedeljah pozimi med srebanjem piva in travarice kot prikovan gleda zimske športe. Praviloma je najino zanimanje za šport komplementarno, ne pa nujno, in takrat moram biti tam ali prvi, kar je težko in naporno, ali pa malo nesramen. Druga možnost je, da se povabim na obisk k staršem.
Ker ima Fotr do televizije podoben odnos kot jaz, ob prvem poskusu ni imel na izbiro niti enega športnega programa. To sicer ni bila njegova krivda: človek je v dobri veri plačeval naročnino (za nekaj, česar sicer sploh ne potrebuje) in šele čez nekaj let skupaj z mulcem ugotovil, da preplačuje storitev, ki sploh ni uporabna. Tako je pač, če si naročnik storitev podjetja v državni lasti tistih državljanov, ki sploh ne opazijo, da jih ponudnik telekomunikacij striže kot ovce, če že, pa samo malo nergajo… tako sem zadnjič slišal, da se je Siol/Telekom nekoč preprosto odločil, da se mu zdi predvajanje nogometnih tekem predrago in tako njihovi naročniki niso mogli gledat fuzbala. Tega še zdaj ne morem verjeti – ampak je že tako, da je pri nas mogoče vse mogoče.
Skratka, takrat sva bila oba živčna kot pes, ne vem kaj je bilo sploh na sporedu, verjetno tenis, tako da je Fotr najcenejši paket preprosto kar po telefonu nadgradil z dražjim, ki je pač vključeval tudi želeni program. Na primer Eurosport in slovenske izvedenke športnih programov s tistimi butastimi komentatorji, ob katerih me vedno popade sveta jeza. In za to se plačuje? Zato, da parkrat na teden gledaš tenis? In za to, da se neka telekomunikacijska firma pači s trapasto kosmato maskoto? Sam sem bolj za možnost, da plačujem naročnino za programe, ki me sploh ne zanimajo, ne pa da jih imam 170, med katerimi so neke lokalne postaje, ki po več ur skupaj predvajajo zabavo na vaških porokah – čeprav priznam, da je bila to ena od zabavnejših oddaj – ali pa Fartnerjeva posilstva.
Zanimivo. Že odkar pomnim, mi ljudje zagotavljajo, da sploh ne gledajo televizije ali se ne spomnejo, kdaj so jo nazadnje prižgali. Ob tem sem se resno spraševal, zakaj potem sploh plačujejo za storitev, ki je ne uporabljajo. Šele v zadnjem letu ali dveh pa mi znanci poročajo, da so tudi dejansko ukinili naročnino in torej letno prišparajo neznemarljivo vsoto denarja – in živcev. Vsakemu od njih čestitam in kot kakšen preveč pameten starček razložim, da sem to ugotovil že zdavnaj.
Seveda je pa v teh dneh težko biti pameten – če časa ne izgubljaš pred televizorjem, ga pa na internetu, s Facebookom, Twitterjem in Instagramom vred. Kar je verjetno še huje, tudi s stališča sledljivosti. Včasih so vedeli samo, ali sem imel TV prižgan ali ne – danes pa o meni vedo že vse. Prižgem nov pametni telefon, nekajkrat nekaj potrdim, zato, da sploh pridem do osnovnega menija, in telefon že vse ve o mojih znancih, celo tistih, za katere sploh nisem vedel, da obstajajo. Would yo like to sync, would you like to import, zgodi se Google+, za kar sploh ne vem, kaj je… in na lepem si sploh več ne upam uporabljat telefona.
Na katerem lahko gledam tudi televizijo.